ŽIVLJENJE V VASEH POD ŠMARSKIM ZVONOM
Smo v oktobru - vinotoku leta Gospodovega 2018. Narava je ljudi iz vasi Šmartno, Poženik in Glinje, ki so v dosegu zvona sv. Martina, tudi letos bogato obdarila s svojimi darovi. Sadno drevje je bilo obloženo, da ne pomnimo, kašče so polne žit, krompir in koruza sta dala odličen pridelek, še gob je bilo toliko, da se jih bomo lahko do sitega najedli. Ujme toče, viharjev in poplav so nam bile prizanešene. Marsikje po svetu grozijo razne epidemije in druge nadloge, divjajo vojne in vsemogoče katastrofe. Tu imamo mir.
In komu se imamo za vse to zahvaliti? Verjamem, da ima za to zasluge tudi naš zavetnik in priprošnjik sv. Martin, kateremu v čast je posvečena cerkev v Šmartnem. V glavnem oltarju je kip sv. Martina, ki kot vojak na konju z mečem reže svojega pol plašča in ga kot dobrotnik daje revežu v dar. V cerkvi je vsako leto njemu v čast sveta maša na njegov god 11. novembra - listopada in še na Martinovo nedeljo, ko vse tri vasi praznujemo, imamo žegnanje - smen. Na levem stranskem oltarju je kip sv. Jurija, ki goduje 24. aprila - malega travna, na desni pa kip sv. Hieronima, ki goduje 30. septembra - kimavca. Svete maše so tudi na god obeh »podzavetnikov«, pa še namesto nekdanjih romanj in za vsakega umrlega sovaščana kot dar sosedov. K maši vabijo zvonovi. Slovesno pritrkavanje je za smen ter za Božič in Veliko noč. Pritrkovanje je še ročno, ostalo zvonjenje pa je na električni pogon. Ohranila se je priprošnja sv. Martinu za zdravje živine: krav, telet in konj. Na mizi pred oltarjem so postavljeni kipi živali, da jih neseš okrog oltarja, v ta namen daruješ po svojih zmožnostih in potem v tišini moliš. Šmartno šteje okrog 50 hiš, Poženik 55, Glinje pa cca 30. V vseh treh vaseh je nekaj večjih kmetij, kjer gojijo od 50 do 100 govedi: krave mlečnih pasem in govedo za zakol. Nekateri se ukvarjajo s predelavo mleka v mlečne izdelke in s pridelavo krompirja in zelenjave. Nekaj je še malih kmetij, ki jih lastniki obdelujejo poleg redne službe. Ostali hodijo v službe v okoliška mesta. Dandanes sejejo predvsem pšenico in ječmen ter tritikalo – pšenici podobno žito, vendar z mnogo večjim donosom. Rži, ovsa in prosa skoraj ni več, le jeseni je tu pa tam še videti ajdo. Tudi s prašičerejo se ukvarja le še peščica. Je pa poudarek na koruzi za silažo, saj je ta pogoj za večjo čredo. Kozolcev stoji še kar precej, le redki pa so še napolnjeni s senom. Večji del travnikov se pospravi v silose, bale ali direktno na sušilne naprave. Žita se žanje s kombajni. Prav tako se s kombajni pobira krompir. Praktično se vsa dela opravlja s traktorji in stroji. Vprežne živine danes ni več videti. Pa tudi motiko in grablje se rabi le še v domačih vrtovih. V letu 2016 so na Prmuzarjevem travniku med vasema Šmartno in Poženik postavili lep, modern Dom Taber, ki je namenjen starostnikom. Trenutno je v njem 150 oskrbovancev iz okoliških krajev in tudi od drugod in cca 70 zaposlenih. S tem pa se je bistveno povečal tudi promet. V preteklosti je bilo v teh vaseh več gostiln in v Poženiku trgovina. Danes tega ni več. Je pa kar nekaj obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Občinsko upravo, farno cerkev, zdravstveni dom, vrtce, šolo, trgovino, pošto, banko, pa tudi gostilne imamo v 2 km oddaljenih Cerkljah. Ceste imamo asfaltirane. V službo ali po opravkih se vozimo z avtomobili, le redki z motorji. Predšolske otroke vozimo vrtce, kjer so v varstvu. Šolarje v šolo vozi avtobus. Kolo je danes poleg teka eno od možnosti za rekreacijo. Telovadne in plesne urice, ter fitnesi in plavanje niso moderni le za otroke, temveč vedno bolj za odrasle. Pozimi se lahko smuča tudi na bližnjem Krvavcu. Peš pa se hodi le na sprehode. Danes ima skoraj vsaka hiša poleg telefonskega tudi kabelski priključek za televizijo in računalnik. Mobilni telefoni pa so postali nujno zlo, ki so predvsem mladino čisto zasvojili. Namesto, da bi se med seboj pogovarjali, si pošiljajo elektronska sporočila, čeprav sedijo za isto mizo. »Glejte sv. Martina, vsem kristjanom zgled daje«, poje stara ljudska pesem. O, kako lepo bi bilo lahko na svetu, če bi se nas ta zgled res dotaknil, če bi vsi dajali » svojega pol plašča« bratu, sosedu, sovaščanu, sočloveku. Sveti Martin, prosi za nas, da bi ti bili vsaj malo podobni! Avtorica: Mira Gerkman BESEDE IN MISLI, KI SMO JIH ZAPISALI NAŠIM ZANAMCEM IN SO OD 22. OKTOBRA 2018 V NOVI KUPOLI ZVONIKA. |